* Ambicioznost in radovednost: Frankenstein je sijajen znanstvenik, obseden s skrivnostmi življenja in smrti. Želi premakniti meje znanosti in doseči nekaj brez primere – ustvariti življenje. Vodita ga nenasitna radovednost in želja, da bi si ga zapomnili po njegovem prelomnem delu.
* Želja po nadzoru: Verjame, da lahko z ustvarjanjem življenja bolje razume in ga potencialno nadzoruje. Sebe vidi kot bogu podobno figuro, ki lahko manipulira s samim bistvom obstoja. Vendar je ta želja po nadzoru na koncu napačna, saj kmalu spozna, da ne more v celoti razumeti ali obvladati posledic svojih dejanj.
* Romantični idealizem: Frankensteina najprej navduši ideja o ustvarjanju »popolnega« bitja. Predstavlja si lepo in inteligentno bitje, vendar se njegova stvaritev izkaže za ostudno in pošastno ter kljubuje njegovim idealiziranim pričakovanjem.
* Pomanjkanje pozornosti: Ne zna predvideti čustvenih in etičnih posledic svojih dejanj. Ne upošteva potenciala pošasti za trpljenje ali razvejanosti uvedbe takega bitja na svet.
V bistvu je Frankensteinovo ustvarjanje pošasti tragična posledica njegove lastne ošabnosti in nezmožnosti, da bi popolnoma razumel posledice svojih znanstvenih ambicij. Postane ujetnik lastne stvaritve, ki ga za vedno preganja pošast, ki jo je obudil v življenje.