1. Družbeni red:Kastni sistem je služil kot sredstvo za vzdrževanje družbenega reda in hierarhije. Družbo je razdelil na različne skupine glede na njihov poklic, družbeni status in rojstvo, kar je posameznikom zagotovilo okvir za poznavanje svojega mesta in vloge v družbi.
2. Delitev dela:kastni sistem je različnim kastam dodelil različne poklice. To je pomagalo organizirati delovno silo in zagotoviti učinkovito opravljanje bistvenih nalog. Vsaka kasta je imela posebne sposobnosti in odgovornosti, ki so prispevale k splošnemu delovanju družbe.
3. Verska prepričanja:Kastni sistem je bil tesno povezan z verskimi prepričanji in praksami v hinduizmu. Veljalo je, da je kasta ljudi določena z njihovo karmo (dejanjem) v prejšnjih življenjih. Sistem je okrepil idejo dharme (verske dolžnosti) in prizadevanja za duhovno osvoboditev.
4. Družbena mobilnost:Kastni sistem je bil večinoma tog, vendar je dopuščal določeno stopnjo družbene mobilnosti. Sčasoma so nekatere kaste s svojimi dosežki, bogastvom ali prispevki družbi pridobile višji status. To je posameznikom omogočilo izboljšanje družbenega položaja v kastni hierarhiji.
5. Skupinska identiteta:kastni sistem je spodbujal občutek skupinske identitete in pripadnosti. Člani iste kaste so imeli skupne kulturne prakse, tradicije in obrede. Zagotavljal je občutek skupnosti in medsebojne podpore znotraj kastnih skupin.
6. Družbeni nadzor:Kastni sistem je služil kot sredstvo družbenega nadzora in ohranjanja statusa quo. Odvračala je medkastne poroke, odnose in interakcije ter utrjevala meje med različnimi kastami. To je pomagalo ohraniti družbeni red in preprečiti družbene pretrese.
Pomembno je omeniti, da je bil kastni sistem sčasoma kritiziran in izpodbijan zaradi svoje diskriminatorne narave in družbenih neenakosti, ki jih ohranja. V sodobni Indiji si prizadevajo odpraviti kastno diskriminacijo in spodbujati enakost z različnimi pravnimi, socialnimi in izobraževalnimi pobudami.