* Vpliv kolonizacije in kulturnega razseljevanja: Zgodba je postavljena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja na Novo Zelandijo, kjer se maorska kultura spopada z učinki britanske kolonizacije. Roman poudarja izgubo tradicionalne zemlje, erozijo kulturnih praks in boj za ohranitev identitete v hitro spreminjajočem se svetu.
* Izguba nedolžnosti in zapletenost družinskih odnosov: Zgodba se osredotoča na mlado maorsko dekle Keri in njeno družino. Kerijino potovanje v odraslost je zaznamovano z izgubo, travmo in razočaranjem. Roman raziskuje zapletenost družinske dinamike, vključno z izzivi komunikacije, generacijskimi vrzelmi in težo neizrečenih skrivnosti.
* Odpornost človeškega duha: Kljub izzivom, s katerimi se srečujejo, liki v romanu izkazujejo izjemno odpornost. Borijo se, da bi se prilagodili spreminjajočemu se svetu, našli smisel svojega življenja in ohranili občutek upanja. Roman poudarja moč skupnosti in trajno moč kulturne dediščine.
* Pomen okoljske ozaveščenosti in posledice človekovih dejanj: Že naslov romana odseva občutek izgube in objokovanje naravnega sveta. Zgodba raziskuje degradacijo okolja, ki spremlja kolonizacijo in industrializacijo, ter bralce spodbudi k razmisleku o vplivu človeških dejanj na planet.
Nenazadnje je »Nekoč je bilo zeleno« pretresljiva zgodba o izzivih sprememb in iskanju smisla v hitro razvijajočem se svetu. Zapletene teme romana odmevajo pri bralcih tako na osebni kot svetovni ravni, zaradi česar je to močno literarno delo, ki spodbuja razmišljanje.