Tukaj je razčlenitev Kuhnovih ključnih zamisli:
* Normalna znanost: Znanost deluje znotraj prevladujoče "paradigme" – nabora skupnih predpostavk, teorij in metod, ki opredeljujejo, kaj velja za legitimno znanstveno raziskovanje.
* Anomalije: Ko znanost napreduje, se pojavljajo anomalije ali nedoslednosti, ki izpodbijajo obstoječo paradigmo.
* Kriza: Če se te anomalije kopičijo in jih ni mogoče pojasniti z obstoječo paradigmo, nastopi kriza.
* Znanstvena revolucija: Znanstvena revolucija se zgodi, ko se pojavi nova paradigma, ki ponuja bolj celovito in zadovoljivo razlago za anomalije. Ta nova paradigma nato postane prevladujoča, kar povzroči premik v tem, kako se znanost izvaja in razume.
Ključni vplivi Kuhnovega dela:
* Izzval tradicionalni pogled na znanstveni napredek: Kuhn je trdil, da znanstveni napredek ni linearno kopičenje znanja, temveč serija revolucionarnih sprememb v paradigmah.
* Predstavil idejo o nesorazmernosti: Različne paradigme so pogosto nesorazmerljive, kar pomeni, da niso neposredno primerljive ali prevedljive druga v drugo.
* Poudaril vlogo družbenih in zgodovinskih dejavnikov v znanosti: Kuhn je trdil, da znanstvenega napredka ne določajo le objektivni dokazi, ampak nanj vplivajo tudi družbeni in zgodovinski dejavniki.
Kuhnovo delo je imelo velik vpliv na filozofijo znanosti, zgodovino znanosti in celo družbene vede. Pomaga nam razumeti, kako se znanstveno znanje razvija in kako se sama narava znanosti skozi čas spreminja.