* Sprejemanje humanizma: V renesansi se je obnovilo zanimanje za klasično grško in rimsko kulturo, humanizem pa je poudaril posameznikov potencial in sposobnosti. Da Vincijeva dela, kot sta Mona Lisa in Vitruvijev človek, so slavila človeško obliko in intelekt ter odražala ta humanistični duh.
* Multidisciplinarno strokovno znanje: Za razliko od strokovnjakov se je od renesančnih mislecev pričakovalo, da bodo blesteli na več področjih. Da Vinci je bil umetnik, izumitelj, znanstvenik, inženir in arhitekt. Poglabljal se je v anatomijo, botaniko, optiko in astronomijo ter pokazal svojo široko intelektualno radovednost.
* Empirično opazovanje in eksperimentiranje: V renesansi je prišlo do premika od verske dogme k znanstvenemu opazovanju. Da Vincijevi zvezki so polni podrobnih skic, anatomskih študij in mehanskih izumov, kar kaže na njegovo predanost empiričnemu raziskovanju in razumevanju naravnega sveta.
* Umetniška inovacija: Da Vincijeve slike, kot sta Zadnja večerja in Mona Lisa, so zalomile s svojimi realističnimi upodobitvami, inovativnimi tehnikami (kot je sfumato) in mojstrsko kompozicijo. Umetnost je povzdignil na raven znanstvene natančnosti in izrazne moči.
V bistvu je Da Vinci poosebljal renesančne ideale humanizma, intelektualne radovednosti, znanstvenega raziskovanja in umetniškega sijaja . Zapustil je dediščino, ki presega njegove individualne dosežke in služi kot močan simbol duha in vpliva renesanse.