1. Premik od duhovnega k fizičnemu:
* Renesanso je zaznamovalo ponovno zanimanje za naravni svet in človeške izkušnje. To je bilo v nasprotju s srednjeveško osredotočenostjo na duhovno in božansko.
* Umetniki in pisatelji so si prizadevali upodobiti svet okoli sebe z natančnostjo in podrobnostmi, s poudarkom na človeški anatomiji, pokrajinah in vsakdanjem življenju. To je odražalo premik fokusa z nebeškega na zemeljsko.
2. Opazovanje in znanstveno raziskovanje:
* Renesansa je bila priča razcvetu znanstvenega raziskovanja. Umetniki in pisatelji so sprejeli opazovanje in eksperimentiranje ter skrbno preučevali anatomijo, perspektivo in naravne pojave, da bi dosegli natančnejšo predstavitev realnosti.
* Ta znanstveni pristop je vodil do inovacij v slikarstvu, kiparstvu in literaturi, kot je razvoj linearne perspektive in podrobnih anatomskih študij.
3. Humanizem in individualizem:
* Humanizem, osrednja renesančna filozofija, je poudarjal človeški potencial in pomen posameznikove izkušnje.
* Realizem je umetnikom in pisateljem omogočil, da so slavili lepoto in raznolikost človeškega življenja. Portreti so na primer postali bolj individualizirani in ekspresivni ter so zajeli edinstveno osebnost gledalca.
4. Politični in družbeni komentar:
* Realizem je umetnikom in pisateljem omogočil, da ponudijo družbene komentarje in kritiko. Prikazovali so resničnost življenja svojega časa, vključno z družbeno nepravičnostjo, politično korupcijo in človeškim trpljenjem.
* Ta realizem bi lahko bil močno orodje za družbene spremembe, kot je razvidno iz del umetnikov, kot je Pieter Bruegel starejši, in pisateljev, kot je William Shakespeare.
5. Objem sveta:
* Renesansa je bila čas raziskovanja in odkrivanj. Umetniki in pisatelji so skušali ujeti čudeže naravnega sveta, od veličine gora do zapletenosti rastlinskega sveta.
* Realizem jim je omogočil, da so ta nova odkritja upodobili z natančnostjo in podrobnostmi ter razširili obseg človeškega znanja in razumevanja.
Realizem je bil v bistvu ključni element renesanse, saj je umetnikom in pisateljem omogočal, da so slavili človeško izkušnjo, sprejeli naravni svet in se vključili v kritično refleksijo družbe in sveta okoli sebe.