Tako klasično dobo kot moderno dobo zaznamujeta vzpon znanosti in razuma. V klasični dobi so to ponazarjala dela grških filozofov, kot so Sokrat, Platon in Aristotel. V moderni dobi ga ponazarja znanstvena revolucija, ki se je začela v 16. stoletju.
2. Razširitev obrti in trgovske
Klasična doba je bila čas velike trgovine in trgovine, kar dokazuje vzpon mest, kot so Atene, Rim in Aleksandrija. Moderna doba je tudi čas velike trgovine in trgovine, kar dokazuje porast globalizacije.
3. Kulturna izmenjava
Klasična doba je bila čas velike kulturne izmenjave, kar dokazuje širjenje grške in rimske kulture po vsem sredozemskem svetu. Moderna doba je tudi čas velike kulturne izmenjave, kar dokazuje širjenje zahodne kulture po vsem svetu.
4. Vzpon demokracije
Klasična doba je v stari Grčiji doživela vzpon demokracije. Moderna doba je priča tudi vzponu demokracije v številnih državah po svetu.
5. Izzivi tradicionalnim vrednotam
Tako klasično dobo kot moderno dobo so zaznamovali izzivi tradicionalnih vrednot. V klasični dobi je bilo to ponazorjeno z vzponom skepticizma in cinizma. V moderni dobi je ponazorjen z vzponom sekularizma in relativizma.
Seveda je tudi med klasično dobo in moderno dobo veliko razlik. Toda podobnosti med obema obdobjema so pomembne in nakazujejo, da morda obstajajo nekateri temeljni vzorci v človeški zgodovini.