1. Antiiluzionistični kompleti: Brecht je zavračal realistične scenografije in namesto njih uporabljal abstraktne ali stilizirane scenografije, da bi občinstvo oddaljil od iluzije realnosti in spodbudil kritično mišljenje. Ti sklopi so pogosto sestavljeni iz preprostih in funkcionalnih struktur, ki jih je bilo mogoče enostavno preurediti, da predstavljajo različne lokacije.
2. Nelinearne pripovedi: Brechtove igre so pogosto uporabljale nelinearne pripovedi, razdrobljene strukture in prebliske, da bi motile običajne tehnike pripovedovanja zgodb. Ta nekonvencionalna struktura je želela preprečiti, da bi občinstvo postalo pasivno zatopljeno v zgodbo, in jih spodbudila k aktivni analizi dogodkov in tem.
3. Učinek odtujitve (Verfremdungseffekt): Ena osrednjih značilnosti Brechtovega abstraktnega gledališča je »učinek odtujenosti«. Ta tehnika vključuje predstavitev znanih situacij ali likov na neznan ali nepričakovan način, da se ustvari občutek odmaknjenosti. S tem je Brecht želel spodbuditi občinstvo h kritičnemu preučevanju in preizpraševanju družbenih, političnih in ekonomskih sistemov, predstavljenih na odru.
4. Brechtovi igralci: Igralci v Brechtovih produkcijah so pogosto sprejeli odmaknjeno, brezčustveno podajanje, pri čemer so se izogibali čustveni identifikaciji s svojimi vlogami. Namen tega sloga je bil preprečiti, da bi se občinstvo čustveno zapletlo v like in se namesto tega osredotočilo na analizo družbenih in političnih vprašanj, ki jih obravnava igra.
5. Razbijanje četrtega zidu: Brecht je včasih uporabljal tehniko lomljenja četrtega zidu, kjer igralci neposredno nagovarjajo občinstvo in komentirajo igro ali svoje like. Ta tehnika dodatno poudari izumetničenost gledališke izkušnje in spodbudi aktivno angažiranost občinstva ter kritično refleksijo predstavljenih tem.
6. Didaktični elementi: Brechtovo abstraktno gledališče je pogosto vključevalo didaktične elemente, kot so pesmi, pesmi in zbori, ki eksplicitno izražajo politično ali družbeno sporočilo predstave. Ti elementi krepijo izobraževalne in kritične namere predstave ter spodbujajo občinstvo h kritičnemu razmišljanju o postavljenih vprašanjih.
7. Sodelovanje: Brecht je poudarjal sodelovanje v ustvarjalnem procesu, vključevanje igralcev, režiserjev, oblikovalcev in dramaturgov pri oblikovanju produkcije. Ta sodelovalni pristop je omogočil raznolikost perspektiv in prispeval k splošni kritični in analitični naravi gledališke izkušnje.
Na splošno je Brechtovo abstraktno gledališče skušalo izzvati tradicionalne gledališke konvencije in vključiti občinstvo v kritično in analitično raziskovanje družbenih, političnih in ekonomskih vprašanj, ga oddaljiti od čustvene vpletenosti in spodbuditi povečan občutek zavesti in refleksije.