1. Performance Art: Uprizoritvena umetnost, ki temelji na času, pogosto vključuje durée (trajanje) kot bistveno komponento, kjer umetniki uporabljajo odvijanje časa za ustvarjanje in oblikovanje svojega umetniškega izraza.
2. Film in video: Kinematografske umetnosti uporabljajo tehnike, kot sta montaža in montaža, da manipulirajo s časom in ustvarijo časovne pripovedi ali eksperimentalne strukture.
3. Glasba: Skladatelji in glasbeniki uporabljajo glasbene elemente, kot so tempo, ritem, fraziranje in ponavljanje, da vzbudijo občutek časa in trajanja.
4. Ples: Koreografi raziskujejo čas skozi orkestracijo gibanja, zaporedje odsekov in medsebojno igro med plesalci.
5. Literatura: Literarna dela lahko prikazujejo čas kot pripovedno sredstvo, uporabljajo prebliske, prepletajo časovnice ali eksperimentirajo s časovnimi strukturami.
6. Interaktivna umetnost: Interaktivna umetniška dela, ki temeljijo na času, pogosto vabijo gledalce, da sodelujejo in izkusijo minevanje časa kot del umetniške interakcije.
7. Umetnost namestitve: Instalacije lahko vključujejo elemente, ki temeljijo na času, kot so svetlobne projekcije, avdiovizualne sekvence ali programirane spremembe za ustvarjanje poglobljenih časovnih izkušenj.
8. Umetnost zvoka in hrupa: Zvočni umetniki se s konceptom časa ukvarjajo s posnetimi zvoki, nastopi v živo in skladbami, ki se skozi čas razvijajo in spreminjajo.
9. Digitalna in računalniška umetnost: Oblike digitalne in računalniške umetnosti pogosto vključujejo algoritme, obdelavo podatkov in dinamične sisteme, ki raziskujejo časovne pojave.
10. Fotografija: Fotografije ujamejo in zamrznejo določen trenutek v času ter ga spremenijo v trajni artefakt, o katerem lahko gledalec razmišlja.
11. Gledališče in performans: Gledališke produkcije uporabljajo čas, tempo in trajanje kot ključne elemente pripovedovanja zgodb in odrske umetnosti.
12. Umetnost s časovnim zamikom: Fotografiranje s časovnim zamikom ali video tehnike stisnejo dolga obdobja v kratke sekvence in razkrijejo premike, ki se zgodijo skozi čas.
13. Kronofotografija in gibljive slike: Zgodnji poskusi zajemanja zaporednih sličic gibanja so postavili temelje za časovno zasnovane gibljive slike.
14. Kinetična in robotska umetnost: Kinetična umetnost predstavlja premikajoče se komponente, ki jih pogosto poganjajo motorji ali mehanizmi, medtem ko robotska umetnost raziskuje idejo časa skozi avtonomne in programirane procese.
15. Fluxus in dogajanje: Interdisciplinarna umetniška gibanja, kot sta Fluxus in Happenings, so začasnost uporabljala kot ključni vidik umetniškega performansa.
16. Senzorična deprivacija in zaznavanje časa: Nekatere umetniške instalacije in izkušnje se ukvarjajo s čutno deprivacijo ali spremenjenim čutnim okoljem, kar izziva naš občutek za čas.
To je le nekaj primerov številnih načinov, na katere umetniki vključujejo dimenzijo časa v svoje ustvarjalne prakse in vabijo občinstvo k razmišljanju o naravi časa in njegovi vlogi v človeškem obstoju.