V Dantejevem Peklu so kazni za grešnike podrobne in pogosto grozljive ter odražajo srednjeveški krščanski pogled na greh in maščevanje. Številne ilustracije iz srednjega veka in renesanse dobesedno in zelo podrobno prikazujejo te kazni. Na primer, ilustracije pekla umetnika Gustava Doreja živo prikazujejo grešnike, ki jih požrejo demoni, jih zdrobijo pod masivnimi skalami ali kuhajo v kotlih, kot je opisal Dante.
Nasprotno pa lahko sodobne ilustracije in interpretacije pekla uporabljajo bolj simbolične in ustvarjalne pristope k predstavljanju grehov in kazni. Nekateri sodobni umetniki se lahko odločijo, da se osredotočijo na psihološke ali čustvene vidike kazni, namesto na njihovo grafično upodobitev, ali pa uporabijo abstraktne podobe, da prenesejo ideje in teme pesmi.
Druga ključna razlika je vključitev kulturnih referenc in alegorij v sodobne ilustracije. Sodobni umetniki lahko črpajo navdih iz različnih virov, kot so psihologija, filozofija ali sodobna družbena in politična vprašanja, da dodajo plasti pomena in pomembnosti svojim interpretacijam Pekla. Vključujejo lahko vizualne reference na aktualne dogodke, družbene trende ali pop kulturo, da ustvarijo most med Dantejevim časom in sedanjostjo.
Poleg tega lahko sodobne ilustracije ponudijo bolj raznoliko in vključujočo predstavitev likov in prizorov v Infernu. Medtem ko so tradicionalne upodobitve pogosto sledile kulturnim normam in umetniškim konvencijam svojega časa, imajo sodobni umetniki več svobode pri raziskovanju različnih perspektiv in interpretacij. To lahko vodi do širšega razpona umetniških stilov, vizualnih pripovedi in interpretacij pesmi.