Pobiranje in administracija davkov :Sumerci so morali razviti način za beleženje in upravljanje pobiranja davkov ter urejanje trgovine in trgovine.
Monumentalna arhitektura in gradbeni projekti :Sumerci so se lotili ogromnih arhitekturnih projektov, kot so templji in namakalni sistemi. Ti so zahtevali podrobno načrtovanje, usklajevanje in vodenje evidenc, zaradi česar je sistem pisanja bistvenega pomena za učinkovito upravljanje.
Verske in kulturne prakse :Sumerci so verjeli v več božanstev in imeli bogato versko kulturo, ki je vključevala obrede, molitve in mite. Pisanje jim je omogočilo zapisovanje in prenašanje verskih besedil, hvalnic in zgodb iz generacije v generacijo.
Pravne potrebe in pogodbe :Ko je sumerska družba postala bolj organizirana in zapletena, se je pojavila potreba po vzpostavitvi zakonov, dokumentiranju pravnih postopkov in oblikovanju pisnih pogodb.
Zgodovinska dokumentacija :Sumerci so imeli močan čut za zgodovino in so želeli dokumentirati svoje dosežke, dogodke in rod. Pisanje je zagotovilo sredstvo za ohranitev njihovih zgodovinskih zapisov in njihovo posredovanje prihodnjim generacijam.
Razširitev znanja in izobraževanja :Ko so Sumerci napredovali v znanosti, matematiki in drugih področjih, je pisava olajšala zapisovanje, prenos in širjenje znanja v njihovi družbi.
Če povzamemo, Sumerci so razvili pisavo, da bi zadovoljili praktične potrebe, povezane z gospodarskimi dejavnostmi, administracijo, monumentalnimi projekti, verskimi praksami, pravnimi zadevami, zgodovinsko dokumentacijo in širjenjem znanja.