Ko je sumerska družba postajala bolj zapletena, s širitvijo trgovine, administracije in gospodarskih dejavnosti, je postajala potreba po učinkovitem načinu beleženja in sporočanja informacij vse pomembnejša.
Tempeljska in gospodarska uprava:
Sumerci so imeli visoko organizirano tempeljsko gospodarstvo in zapleten sistem trgovine in trgovanja. Za učinkovito upravljanje teh dejavnosti so potrebovali način za beleženje in sledenje blaga, transakcij in zalog.
Monumentalna arhitektura in gradnja:
Sumerci so bili znani tudi po svojih impresivnih arhitekturnih dosežkih, kot je gradnja monumentalnih templjev in ziguratov. Načrtovanje in usklajevanje teh velikih projektov je zahtevalo natančno dokumentacijo in komunikacijo.
Verske in kulturne prakse:
Sumerci so imeli bogato versko in kulturno življenje s kompleksnim panteonom bogov in boginj ter številnimi miti, legendami in obredi. Ohranjanje in prenašanje teh kulturnih tradicij je zahtevalo zanesljivo obliko pisanja.
Izobraževalne potrebe:
Razvoj pisnega sistema je olajšal tudi izobraževanje in usposabljanje pisarjev, ki so bili bistveni za delovanje sumerske družbe. Pisarji so imeli ključno vlogo pri zapisovanju zgodovinskih dogodkov, verskih besedil, upravnih dokumentov in znanstvenih opazovanj.
Pomembno je omeniti, da razvoj pisave ni bil nenaden dogodek, temveč postopen proces, ki se je odvijal skozi čas kot odgovor na naraščajoče potrebe in kompleksnost sumerske družbe.