Barve:
* Oljne barve: Holbein je uporabljal predvsem oljne barve, ki so mu omogočile ustvarjanje bogatih, živahnih barv in subtilnih nians v kožnih odtenkih. Bil je znan po natančnem in natančnem risanju s čopičem, ki je zajemal podrobnosti z izjemno natančnostjo.
* Tempera: Čeprav je Holbein uporabljal predvsem olje, je občasno uporabil tempero za podslikavo ali posebne učinke. Tempera, barva, narejena s pigmentom, pomešanim z jajčnim rumenjakom, je v primerjavi z oljno barvo omogočila bolj gladko, manj sijajno površino.
Podpira:
* Lesene plošče: Večina Holbeinovih slik je bila narejena na lesenih ploščah. Skrbno je pripravil plošče in zagotovil gladko in stabilno površino za nanos barve.
* Platno: Občasno je uporabljal tudi platno, predvsem za večja dela ali tista, namenjena javnemu prikazovanju.
Drugi materiali:
* Zlati lističi: Holbein je pogosto uporabljal zlate lističe za okrasne elemente, ozadja ali oblačila, s čimer je dodal pridih razkošja in svetilnosti.
* Silverpoint: Za predhodne skice in podrisbe je Holbein včasih uporabljal silverpoint, tehniko, ki je ustvarila občutljive črte na pripravljenem papirju.
* Črnilo: Črnilo je uporabljal za podrobnosti, šrafure in ustvarjanje ostrih linij na svojih risbah in občasno za obrise na slikah.
* Oglje: Oglje je bilo uporabljeno tudi pri predhodnih skicah in podrisbah.
Posebni primeri materialov v njegovem delu:
* Ambasadorji (1533): Olje na hrastovi plošči, z detajli zlatih lističev.
* Portret Henrika VIII. (1536): Olje na hrastovi plošči, podris s srebrno iglo.
* Portret Erazma Rotterdamskega (1523): Olje na hrastovi plošči, z detajli zlatih lističev.
Holbeinovo obvladovanje teh materialov mu je omogočilo ustvarjanje realističnih in podrobnih portretov, v katerih je z osupljivo natančnostjo zajel osebnosti in kompleksnost svojih subjektov. Uporabljal je tudi inovativne tehnike, kot sta uporaba perspektive in chiaroscuro (uporaba svetlobe in sence), da bi ustvaril občutek realizma in globine v svojih slikah.