Glavni viri:
* Les: Gozdovi so bili ogromni in bogati, zagotavljali so les za gradnjo, ladjedelništvo, pohištvo in gorivo.
* Premog: Industrijska revolucija je povzročila eksplozivno povpraševanje po premogu kot primarnem viru energije za proizvodnjo električne energije in proizvodnjo.
* Železova ruda: Uporabljali so ga pri proizvodnji železa in jekla, ki sta bila bistvena za orodja, stroje in infrastrukturo.
* Voda: Reke so zagotavljale energijo za mline, prevoz blaga in pitno vodo za vse večje prebivalstvo.
* Zemlja: Ogromna zemljišča so bila na voljo za poljedelstvo, pašo in poselitev.
* Minerali: Kopali so zlato, srebro, baker in druge minerale ter spodbujali trgovino in gospodarsko rast.
Regionalne različice:
* Severna Amerika: Prostrani gozdovi, obsežna nahajališča premoga, rodovitna kmetijska zemljišča in bogate zaloge mineralov so spodbudili ameriško industrijsko revolucijo.
* Evropa: Premog je bil glavni vir industrializacije, ključna pa sta bila tudi železova ruda in les.
* Azija: Začele so se izkoriščati bogate zaloge premoga in železove rude na Kitajskem, Indija pa je imela ogromne kmetijske vire.
* Afrika: S kolonizacijo so izkoriščali ogromne naravne vire celine, vključno z zlatom, diamanti in gumo.
Vpliv na družbo:
* Gospodarska rast: Naravni viri so spodbujali industrializacijo, trgovino in gospodarsko širitev.
* Rast prebivalstva: Obilje virov je podpiralo rast prebivalstva in urbanizacijo.
* Vpliv na okolje: Izkoriščanje naravnih virov, zlasti krčenje gozdov in rudarjenje, je imelo pomembne okoljske posledice.
* Družbena sprememba: Povpraševanje po delovni sili v panogah, ki temeljijo na naravnih virih, je povzročilo znatne družbene in demografske spremembe.
Opomba: Medtem ko je v 19. stoletju prišlo do povečane porabe virov, je pomembno vedeti, da ti niso bili neomejeni. Izčrpavanje in degradacija sta se že začela prepoznavati kot potencialna problema.