Oživitev starogrške glasbe: Camerata je skušala oživiti starogrško glasbeno tradicijo, preučevati klasična besedila in raziskovati, kako je bila glasba v starih časih uporabljena za izboljšanje poezije, drame in predstave.
Nov glasbeni slog: Razvili so nov slog glasbe, ki je poudarjal ekspresivno petje s poudarkom na naravnih vokalnih tehnikah in jasno deklamacijo besedila, namesto kompleksnih polifoničnih tekstur, ki so prevladovale v tistem času. Ta novi slog je kasneje postal znan kot monodija ali zgodnja opera.
Vpliv na Opera: Eksperimenti in razprave znotraj Camerate so pomembno vplivali na razvoj opere. Njihova osredotočenost na dramski izraz, zlitje glasbe in besedila ter uporaba monodije so postavili temelje žanru, ki je v 17. in 18. stoletju cvetel po vsej Evropi.
Poskusi: Člani Camerate so se aktivno ukvarjali z eksperimentiranjem in teoretiziranjem ter razpravljali o zadevah, kot so odnos med glasbo in čustvi, vpliv glasbe na dušo ter vloga glasbe v družbenem in verskem kontekstu.
Ugledni člani: Pomembni člani Camerate so med drugim Vincenzo Galilei, Jacopo Peri, Giulio Caccini, Girolamo Mei in Ottavio Rinuccini.
Vpliv na glasbeno teorijo in prakso: Prispevki Camerate k glasbeni teoriji in praksi so vplivali na razvoj zahodne glasbene misli in utrli pot razvoju, ki je zaznamoval prehod iz renesanse v barok.