- Govornik pooseblja krokarja in mu daje človeške lastnosti, kot so govor, inteligenca in poznavanje smrti.
- Pesem je polna živih opisov okolja, kot so »turobna« decembrska pokrajina, »polnočno turobno« nebo in »temna in grozljiva sobana«, v kateri sedi govornik.
- Poe uporablja tudi slušne podobe, da ustvari občutek groze, kot je ponavljajoče se trkanje krokarja pri vratih in "subtilni" odmevi njegovega govora.
- Pesem uporablja tudi vizualne podobe, da ustvari občutek skrivnosti, kot sta "senčna" tema sobe in "spektralni" videz krokarja.
- Končno Poe uporablja kinestetične podobe, da ustvari občutek fizičnega nelagodja, kot so "ledeni prsti" krokarja in "pritisk" na govorčevo srce.